Slovenski zgodovinski deželni grbi so del slovenske kulturne dediščine in kot simboli zastopajo različne ozemeljske enote naše preteklosti. V Društvu Heraldica Slovenica opažamo porast popularnosti teh simbolov, ki najdejo svojo grafično upodobitev na različnih izdelkih in se pojavijo tudi kot sestavni del celostne podobe nekaterih združenj in pravnih oseb. Ker gre za simbole, ki so že stoletje brez lastnika, je tak spomin nanje povsem nesporen.
V primeru združenj, ki bi izvajala protiustavno in protizakonito dejavnost ter v te namene uporabljala zgodovinsko simboliko, se poraja možnost javnega enačenja teh grbov s protipravno dejavnostjo. Ker se v društvu ukvarjamo s preučevanjem tudi tega dela zgodovine heraldike, smo upravičeno zaskrbljeni, še zlasti, ker iz grba dežele Kranjske izvirajo tudi slovenska narodna zastava, zastava Republike Slovenije in slovenske nacionalne barve.
Društvo Heraldica Slovenica predlaga, da Republika Slovenija pravno zaščiti zgodovinske grbe pred zlorabami in prosto uporabo.
Grb Kranjske iz leta 1890. Hugo Gerard Ströhl, Oesterreichisch-Ungarische Wappenrolle, Dunaj, 1890.
V izogib pomanjkljivim informacijam in nenavadnim interpretacijam simbola, ki ga srečujemo v srednji Evropi že od antike dalje, bomo nanizali nekaj osnov za lažje razumevanje in nadaljnje preučevanje.
Panter, ki ga kasneje upodobijo v grbih, najverjetneje izvira iz lokalnega motiva, ki ga srečujemo na ozemlju antičnega Norika in srednjeveške Karantanije, katere osrednji del je kasneje predstavljala vojvodina Koroška. Podobo najdemo vklesano na številnih kamnih, kasneje pa tudi kot motiv nakita ketlaške kulture (8.-11. stoletje). Vendar Koroška v 12. in 13. stoletju pravzaprav ni bila edina, ki je imela panterja v grbu svojih vojvod. Tega so uporabljali tudi v Karantanski krajini (marcha Karentana), središčni in izhodiščni del kasnejše vojvodine Štajerske, ki je bila prav tako del nekdanjega karantansko-noriškega ozemlja. Štajerska ga uporablja v svojem deželnem grbu še danes.
Podoba grba s črnim panterjem na srebrnem ščitu je v obdobju med 12. in 13. stoletjem zajela skorajda celotno ozemlje današnje Slovenije. Grb so nosile naslednje rodbine:
Okoli leta 1246 naj bi prišlo do spremembe barv v grbu Štajerske, ki je bil prej enak koroškemu, v novi grb z belim panterjem na zelenem polju. Štajerska zagotovo uporablja to kombinacijo barv že od okrog leta 1260, kar je takrat zabeležil kronist Otokar v svoji Avstrijski rimani kroniki, ko omenja bitko pri Kroissenbrunu, opisal pa je barve štajerskega prapora. Podoba sodobnega štajerskega grba - bel panter na zelenem polju - sega torej v obdobje sredine 13. stoletja in se uporablja še danes kot grb avstrijske zvezne dežele. Koroška je spremenila grb v drugi polovici 13. stoletja.
Kot zanimivost še omenimo, da je med 12. in 14. stoletjem uporabljala panterja na pečatih tudi ministerialna rodbina gospodov Mariborskih. Na Bavarskem pa srečamo celo modrega, ki so ga uveljavili grofje Kraiburški, bavarska veja koroških Spanheimov in posredno tudi rdečega v grbu današnjega okrožja Spodnje Bavarske (Niederbayern).
Med leti 1809 in 1813 je Napoleon ustanovil Ilirske province z Ljubljano kot prestolnico. Po vrnitvi ozemelj je bilo leta 1816 ustanovljeno titularno Ilirsko kraljestvo s skupno upravo združenih dežel Kranjske, Koroške, Goriške in Gradiške, Istre in Trsta, ter trajalo do leta 1849 (tudi Ilirska Hrvaška do leta 1822). Grb so sicer snovali od leta 1814 do 1836, leta 1816 pa je bil med predlogi zanj omenjen tudi panter.
Motiv grba dežele Štajerske na Splošni bolnišnici Brežice iz leta 1888. Foto: Aleksander Hribovšek, 2012.
Za konec izpostavimo še zlorabo evropskih simbolov, ki so si jo privoščili zločinski režimi s kombiniranjem totalitarnih oznak z zgodovinskimi figurami ter grbi. Podobno kot so nacisti v drugi polovici 30. let nemškega orla opremili s svastiko, so to storili tudi na Štajerskem v povezavi s Štajersko domovinsko zvezo (nemško Steirischer Heimatbund), katere oboroženi oddelki (Wehrmannschaft) so nosili oznake na rokavu in čeladi. Štajerska domovinska zveza je bila organizacija, ki je v času nemške okupacije skrbela za ponemčevanje na zasedenem območju Spodnje Štajerske.
Po vojni so totalitarne simbole prepovedali in nadaljevali z uporabo zgodovinske simbolike.
Trak častnika Wehrmannschafta s svastiko in štajerskim panterjem iz zbirke Muzeja novejše zgodovine Slovenije.