29. 10. 2019
V izogib pomanjkljivim informacijam in nenavadnim interpretacijam zgodovine slovenske narodne zastave oziroma zastave dežele Kranjske, ki je v zadnjih dneh doživela precejšnjo medijsko pozornost, je potrebno osvetliti naslednja zgodovinska dejstva:
V stari Avstriji (in drugod po Srednji Evropi) so v 19. stoletju izdelovali zastave iz deželnih barv, ki so si na zastavi sledile na naslednji način: prva barva je bila barva ščitovega polja, druga glavnega atributa (figure v grbu) in morebitna tretja barva, ki je ponazarjala dopolnilno (okrasno) barvo atributa. Deželne zastave Avstrijskega cesarstva so bile navadno sestavljene iz dveh vodoravnih barvnih prog, izjemoma treh.
Zastava dežele Kranjske je tako imela podobo belo-modro-rdeče klasične (vodoravne) zastave, ker je jemala belo iz polja ščita in modro iz barve orla na njem. Rdeča se je pojavila šele leta 1848 in naj bi predstavljala orlove okončine ter prsni krajec oziroma gre morda celo za element panslavističnega gibanja. Grb se na njej načeloma ni pojavljal (oziroma zelo redko – podobe na razglednicah predstavljajo izjeme), ker gre za dva samostojna simbola, kar bi pravzaprav pomenilo odvečno podvajanje.
Dežela Kranjska je v 19. stoletju veljala za »najbolj slovensko kronovino«, zato so njeno zastavo Slovenci tudi v obrobnih deželah sprejemali kot znamenje slovenstva. Ker je narodna zastava nastala v revolucionarnem letu 1848 iz zastave dežele Kranjske (gre za eno in isto) in bila potrjena ter dokončno posvojena med taborskim gibanjem, jo nesporno štejemo med elemente narodove identitete.
Da se grbi niso dodajali na zastave, nam potrdi tudi uporaba narodnih zastav v Kraljevini SHS/Jugoslaviji. Že med sprejemanjem vidovdanske ustave leta 1921 je namreč padla politična odločitev, da v grbu kraljevine ne bo orla dežele Kranjske, iz katerega je pravzaprav nastala slovenska narodna zastava. Nadomestili so ga z umetno kombinacijo treh rumenih zvezd z belim polmesecem, ki pri Slovencih ni padla na plodna tla in se je grb redko uporabljal izven uradnega grba Jugoslavije. Zanimivo pa je, da je kranjski orel kljub temu našel svoje mesto v grbu in praporu kralja, ne pa tudi v grbu kraljevine same, kar je svojevrsten paradoks.
Ustava Republike Slovenije nam v 6. členu jasno definira državno zastavo: »Zastava Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Slovenije.« Vsaka drugačna podoba zastave torej ni zastava Republike Slovenije. Ne z orlom in ne z zvezdo.
Grba Kranjske in Ljubljane ter deželne barve Kranjske. Dr. Karl Lind, Städte-Wappen von Österreich-Ungarn nebst den Landeswappen und Landesfarben, Dunaj, 1885.