11. 6. 2019
Člani društva Heraldica Slovenica smo v sredo, 15. 5. 2019, obiskali OŠ Gradec v Litiji, kjer smo sodelovali pri zaključnem dogodku projekta Skriti pomeni simbolov, ki je na tej šoli potekal v šolskem letu 2018/2019. V projektu so se tekom šolskega leta učenci prek raznih aktivnosti v okviru pouka in pri različnih predmetih spoznavali z zgodovinskimi simboli in simboli Slovencev, pomenom posameznih simbolov v književnih in zgodovinskih delih, se učili kritičnega mišljenja, raziskovalnega dela ter prek njih razvijali pozitivna čustva in njihovo vrednotenje. Zaključek projekta sta bili naši predavanji na temo grboslovja in zastavoslovja skupaj z diskusijo, v kateri so sodelovali učenci in tudi učitelji.
Po sprejemu v predavalnici, ki so jo učenci okrasili s svojimi likovnimi deli grbov in zastav, in nagovoru ravnatelja gospoda Damjana Štrusa, je naš član Matija Kenda v prvem predavanju predstavil grboslovje. Učenci so se spoznali z zgodovino vede in heraldičnimi pravili (sestava grba, razlike med heraldično upodobitvijo in ilustracijo, tinkture itd.). Seveda pa otroci niso samo poslušali, temveč so morali aktivno sodelovati skozi različne preizkuse. Prvi preizkus je bil ugotavljanje, katera simbolna podoba med izbranimi grbi in emblemi (od nogometnih klubov, nepravilno izrisanih grbov do socialističnih emblemov) je izrisana po heraldičnih zakonitostih. Razbrali so, da tako slovenski kot litijski grb nista v skladu s heraldičnimi pravili. Naslednji izziv je bil izris grba slovenskega mesta (Izola) glede na predhodno prebrani blazon (heraldičen strokoven opis grba). Po končanem izzivu so lahko na projekciji preverili, ali se njihov grb sklada s pravim izrisom.
Obiskal nas je tudi poseben gost – vitez. Prek vitezovega ščita so učenci spoznali, kaj pomeni heraldična leva oz. desna stran grba in zakaj se razlikuje od splošne orientacije. Učiteljica zgodovine Anita Mirjanić pa jim je predstavila njegovo opremo, ki je bila tipična za prehod iz srednjega v novi vek. Posebno všeč jim je bila njegova obleka – verižnica, ki tehta 17 kg, ampak je bila zaradi teže na ogled le na mizi.
Na primeru zmaja so bili seznanjeni z razlikami med grbi in emblemom oziroma logom. Sledilo je spoznavanje z zgodovinskimi deželami, v katerih smo živeli Slovenci do prve svetovne vojne, in njihovimi grbi. Otroci so za zaključek prvega predavanja predstavili grbe nekdanjih zgodovinskih dežel in izbranih mestnih občin, pri katerih smo skupaj ugotavljali, če so izrisani po heraldičnih zakonitostih.
Naša najmlajša člana Maj Hauptman-Pepelnjak in Blaž Cestnik sta nadaljevala naš skupen dan s predavanjem o zastavoslovju, slovenskih državnih simbolih (grb in zastava) iz zgodovinskega stališča in njihovo problematiko v mednarodni prepoznavnosti. Posebej sta poudarila pet osnovnih smernic za izdelavo dobre zastave in njeno prepoznavnost.
Sledila so pravila o pravilnem izobešanju zastav, o nepravilni oz. neprimerni rabi zastave ter o prepoznavnosti/neprepoznavnosti naše slovenske zastave. Predavanje je namenoma prekinil učenec in povprašal ravnatelja, zakaj nimajo pred šolo pravilno izobešene zastave. Vprašanje je bilo presenečenje za ravnatelja s strani organizatorjev. Po presenečenju so učenci predstavili predlog nove slovenske zastave, ki so jo sami na lastno pobudo izrisali. Za konec je sledila diskusija o problematiki in o novih predlogih simbolov skupaj z učenci in tudi učitelji. Namen diskusije je bil, da otroci dobijo poglobljen pogled na državne simbole in jih tudi kritično ovrednotijo z vidika prepoznavnosti.
Naše druženje pa smo zaključili z zanimivimi in na trenutke precej poglobljenimi vprašanji učencev. Ob slovesu smo v dar od ravnatelja dobili ročno naslikan in uokvirjen grb našega društva, ki je delo ene izmed učenk. Mi pa smo šolski knjižnici podarili tri izvode knjige Osnove heraldike in istovetnostni simboli slovenskih občin, da bodo lahko otroci še naprej sami raziskovali in se učili glede grbov in grboslovja prek slovenskih občin. Da ni ostalo le pri predavanju, smo pozneje od učiteljic izvedeli, da je še danes po hodnikih slišati, kako učenci širijo svoje novo pridobljeno znanje med svoje prijatelje in bližnje. Predvsem pa se sprašujejo, kdaj bo vodstvo šole pravilno izobesilo zastavo pred šolo. Takšne oblike sodelovanja na zanimiv in poučen način krepijo državljansko aktivnost učencev, s čimer se spodbuja tudi njihova intelektualna rast.
Posebna zahvala z naše strani gre (so)organizatorki, učiteljici zgodovine in geografije Manci Poglajen in Roku Kranjcu, ki je prijazno in brezplačno posodil vso opremo viteza.
