15. in 16. marec 2025
V soboto, 15. marca 2025, smo se člani Društva Heraldica Slovenica podali na strokovno ekskurzijo v Spodnjo Panonijo, z namenom raziskovanja zgodovinskih in kulturnih znamenitosti, s posebnim poudarkom na heraldični in zastavoslovni dediščini. Naše potovanje je vključevalo obisk Blatenskega kostela in Budimpešte, dveh pomembnih središč zgodovinskega razvoja tega območja.
Naša prva postaja je bil Blatenski kostel, kjer smo obiskali zgodovinsko-spominski park Zalavár. Arheološki kompleks, ki vsebuje ostanke poslopij in cerkva iz obdobja knezov Pribine in Koclja ter misijonskega delovanja sv. Cirila in Metoda. Najprej smo si ogledali ostanke takrat mogočne cerkve sv. Hadrijana, ki je bila pomembno versko središče 9. stoletja. Pozornost pa smo namenili spomenikom posvečenim sv. Cirilu in Metodu in ostankom cerkvice na kraju Récéskút, ki je nekoč stala na ločenem otoku, do njega pa smo se morali sprehoditi skozi močvirnato pokrajino.
Pot smo nadaljevali proti Budimpešti, kjer smo se pred prihodom v mesto ustavili na kosilu v tradicionalni madžarski čardi. Po prihodu v prestolnico Madžarske smo obiskali Madžarski narodni muzej, ki hrani bogato zbirko zgodovinskih predmetov. Med izstopajočimi eksponati smo občudovali kronanjski plašč kralja Štefana I., dragoceni Seusov zaklad iz časa rimske Panonije ter zbirke, povezane z obdobjem Avarov in prihoda Madžarov. Za heraldične navdušence je bila še posebej zanimiva Széchényijeva dvorana, v kateri so na stropu upodobljeni grbi madžarskih županij in mest ter madžarskega kraljestva. Med njimi sta tudi grb Zale in Železne, županiji katere del je bilo današnje Prekmurje. S slovensko zgodovino pa je povezana tudi pečnica s celjskim grbom. Muzej ima tudi bogato zbirko novoveških zastav.
Po ogledu muzeja smo se sprehodili skozi središče Budimpešte mimo veličastne Bazilike Sv. Štefana do hotela, kjer je sledila namestitev. Časovo je bil nas obisk še posebej zanimiv, saj smo mesto obiskali ravno na državni praznik 15. marca, ko Madžarska obeležuje spomin na revolucijo leta 1848. Na številnih zgradbah in ulicah so vihrale madžarske zastave, domačini pa so ponosno nosili priponke s kokardo oziroma pentljo v barvah madžarske zastave. Večer smo preživeli ob večerji in raziskovanju nočnega utripa mesta ter njegovih znamenitosti.
Nedeljski program smo pričeli z obiskom madžarskega parlamenta, ki nas je navdušil s svojo arhitekturno mogočnostjo in bogatimi heraldičnimi upodobitvami. Vrhunec obiska je bil ogled krone sv. Štefana in drugih kraljevskih regalij, ki so varovane v dvorani pod kupolo parlamenta. Po obisku smo se podali na sprehod ob Donavi do Mostu svobode, ki je okrašen z madžarskimi grbi. Del skupine se je nato odpravil na Citadelo, od koder se odpira čudovit razgled na mesto, drugi del pa je raziskoval Budim in obiskal Muzej na budimskem gradu. Slednji hrani številne heraldične zaklade iz visokega in poznega srednjega veka ter zgodnjega novega veka, vključno z artefakti, povezanimi s celjskimi grofi.
Ekskurzijo smo zaključili z ogledom najpomembnejših budimskih znamenitosti, kot so Budimski grad, predsedniška palača in Matijeva cerkev, ki slovi po svoji bogati notranji poslikavi in zgodovinskem pomenu. Po spustu mimo Ribiške bastije do Donave smo ekskurzijo sklenili s prečenjem Verižnega mostu in vrnitvijo v hotel.
Tekom celotne ekskurzije smo se poleg splošnih kulturno-umetnostnih in zgodovinskih znamenitosti posebej posvetili raziskovanju grboslovnih in zastavoslovnih elementov, ki so v Budimpešti izjemno bogati. Ob zaključku smo si bili enotni, da nam mesto še vedno ponuja številne neodkrite znamenitosti, zato se bomo zagotovo še vrnili.
Leta 828 so vse trajne osvojitve Frankov v avarskih vojnah postale del bavarske Vzhodne prefekture, ki je bila vključena v Bavarsko kraljestvo Ludvika Nemškega, vnuka Karla Velikega. Ludvik je na podlagi zakona o delitvi frankovske države iz leta 817, ki mu je dodelil Bavarsko in ozemlja slovanskih plemen na jugovzhodu, sistematično gradil svoje gospostvo. Ključni del tega gospostva je postala Karantanija, ki je pozneje omogočila Ludvikovemu sinu Karlmanu in vnuku Arnulfu vzpon na položaj vzhodnofrankovskih kraljev.
Okoli leta 833 je Pribina, slovanski knez iz Nitre, zaradi političnih sporov z Moravani pobegnil na frankovsko ozemlje. Tam ga je sprejel bavarski prefekt Ratbod, Ludvik Nemški pa ga je dal krstiti v Traismauerju. Pribina je imel že prej dobre odnose z bavarsko-frankovsko aristokracijo in salzburško cerkvijo, kar nakazuje tudi posvetitev prve cerkve na slovanskem ozemlju v Nitri okoli leta 827/828. Kljub temu se je Pribina zaradi sporov z Ratbodom moral umakniti k Bolgarom in nato k posavskemu knezu Ratimirju. Po večletnem begunstvu se je naselil v Panoniji, kjer mu je Ludvik Nemški okoli leta 840 podelil v fevd obsežno ozemlje zahodno od Blatnega jezera.
Pribina je ob izlivu reke Zale v Blatno jezero zgradil prestolnico Blatenski kostel (Moosburg), ki je postala središče njegove kneževine. Tu so se naselili številni Slovani in drugi kolonisti, kar je ustvarilo talilni lonec kultur. Pribina je bil tesno povezan s salzburško cerkvijo, v njegovi kneževini pa so zgradili številne cerkve. Leta 847 mu je Ludvik Nemški podelil grofovski mandat in ga postavil za nosilca državne oblasti. Obdržal je tudi položaj gentilnega kneza med svojimi ljudmi.
Pribino so okoli leta 861 ubili Moravani, kar sovpada s političnimi nemiri v Vzhodni prefekturi pod Karlmanom, Ludvikovim sinom. Po Pribinovi smrti je oblast prevzel njegov sin Kocelj, ki se je soočal z novimi izzivi. V tem času sta na Moravskem in v Panoniji delovala bizantinska misijonarja Ciril in Metod, ki sta uvajala slovansko bogoslužje in razvila glagolico. Kocelj ju je podprl in omogočil širjenje njunega misijona.
Kljub uspehom Cirila in Metoda so se frankovski škofje uprli njunemu delovanju. Leta 870 so Metoda ujeli in obsodili kot vsiljivca. Kocelj, ki se ni mogel obdržati v frankovski Panoniji, izgine iz zgodovine okoli leta 876, ko oblast prevzame Arnulf. Panonska epizoda pa ostaja pomembna za razvoj slovanskega bogoslužja in starocerkvenoslovanskega pismenstva ter za kulturne stike med slovanskimi območji severno od Donave in Kocljevo Panonijo.
Člani društva pred parlamentom v Budimpešti