Heraldica Slovenica

Predlog zakona o državnih simbolih

29. 1. 2021

1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA PREDLOG NOVEGA ZAKONA

Dejstvo, da je od prvotnega zakona minilo že več kot četrt stoletja, dodatno nakazuje, da sta se zakonodaja ter sistem državne uprave, ki sta bila v veljavi v času sprejema ZGZH, močno spremenila, kar narekuje terminološko posodobitev ter posodobitev v zvezi s sklicevanjem na inštitucije in institute, ki so veljavni v današnjem času. Zakon je torej nujno potrebno posodobiti v sistemskem smislu. Hkrati je preteklega četrt stoletja pokazalo veliko število problemov uporabe državnih simbolov, ki se niso reševali sproti, temveč so se nakopičili, saj zakon ni doživel niti ene same spremembe, čeprav so grboslovna, zastavoslovna ter muzikološka stroka pogosto opozarjali na težave pri izvajanju in tolmačenju zakona.

Tudi sama grafična priloga k ZGZH iz leta 1994 z današnjega vidika nikakor ni več primerna za potrebe časa, v katerem prevladujejo digitalni trendi ter standardi, zaradi česar jo je nujno potrebno posodobiti ter razširiti na druge primere uporabe simbolov.

Glede na izkušnje zastavoslovne stroke večina državljanov in državljank ZGZH razume, kot da je dovoljeno zastavo Republike Slovenije izobešati zgolj in samo ob državnih praznikih, kar kaže na potrebno po jasnejšem zapisu načela svobodnega obešanja zastave, s čimer bi zagotovo pripomogli k pogostejšemu izobešanju zastave.

Zastavoslovna stroka že več let opozarja, da je izobešanje zastave na način, ko je zastava na drog nameščena z daljšo stranico (t. j. v navpičnem načinu) po trenutni zakonodaji sicer prepovedano, ampak se v praksi kljub prepovedi množično izvaja na način, da je grb v ležečem položaju, kar pa v zastavoslovnem in heraldičnem smislu pomeni predajo ali smrt imetnika zastave, zaradi česar je nujno potrebna sprememba zakona na način, da se grb pri navpičnem izobešanju umesti pokončno.

Slovenska narodna zastava, ki je osnova slovenski državni zastavi, je v ZGZH precej zapostavljena, večina državljanov in državljank pa je ne prepoznava in ne izobeša, zaradi česar jo je nujno potrebno vključiti v hierarhijo ostalih zastav.

Tudi težave z vrstnim redom izobešanja zastav so stalnica na vseh vrstah dogodkov, zaradi česar je potrebno precej bolj jasno določiti hierarhijo vseh možnih simbolov ter na jasen način (tudi s pomočjo grafičnih prilog) določiti načine izobešanja zastav.

Kar zadeva grb, je primerjalno pravno običajno, da se grb uporablja zgolj in izključno za identifikacijo države kot take, ne pa njenih državljanov, zaradi česar je potrebno pravico do uporabe grba omejiti na državne organe Republike Slovenije, druge osebe javnega prava, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija, ter njihove pripadnike.

Glede omembe himne je muzikološka stroka večkrat poudarila, da je himna v svojem bistvu skladba, ki se lahko izvaja tudi zgolj instrumentalno, kar pomeni, da sta na prvem mestu vedno notni zapis in skladatelj in šele na drugem pesnik, ki je napisal besedilo, ki se poje ob vokalni izvedbi. Zaradi navedenega je potrebna sprememba definicije himne ter omemba njenega skladatelja Stanka Premrla. Notni zapis, ki se nahaja v obstoječi prilogi, je mestoma napačen in samovoljno in brez utemeljenega razloga odstopa od Premrlovega izvirnika, zaradi česar je potrebno le tega popraviti, na kar muzikološka stroka opozarja že vrsto let.

V praksi se je izkazalo, da se s težavami glede izobešanja največkrat sreča ravno policija in ne tržna inšpekcija, zaradi česar bi bilo smiselno pretežni del nadzorstva nad določbami novega zakona prenesti na policijo samo. Tudi dejstvo, da so kazni za kršitev zakona določene še vedno v slovenskih tolarjih ter neprilagojene inflaciji, je dejstvo, ki ni v ponos zakonu s tako pomembno vsebino, kar narekuje posodobitev.

2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA

2.1 Cilji

Osrednji cilji novega zakona so sledeči:

  1. Združevanje celotne materije, ki ureja državne simbole v enem zakonu.
  2. Posodobitev pravil rokovanja z državnimi simboli v skladu z uveljavljenimi grboslovnimi, zastavoslovni in muzikološkimi standardi.
  3. Posodobitev grafičnih prilog v skladu s sodobnimi oblikovalskimi standardi.
  4. Posodobitev zakona v terminološkem ter sistemskem smislu.
  5. Jasnejši zapis pravil o svobodni uporabi zastave, katerih namen je vzpodbuditi državljane in državljanke k pogostejši uporabi zastave.
  6. Pridržanje pravice do uporabe grba za državo in njene inštitucije.

Cilji zakona je posodobitev, poenostavitev in jasnejša sistematizacija pravil uporabe državnih simbolov, kot odziv na povratne informacije državljanov in uporabnikov starega zakona in področnih uredb.

2.2 Načela

Predlog zakona temelji na načelih, kot so bila zapisana v dosedanjem zakonu in uredbah ter jih ne spreminja radikalno, temveč zgolj delno ter uvaja uveljavljena načela grboslovja, zastavoslovja in muzikologije.

2.3 Poglavitne rešitve

Rešitve, ki jih prinaša novi zakon so naštete v nadaljevanju in jih lahko razdelimo več sklopov. Vsebinski sklopi predlaganih novosti so:

  1. Jasna opredelitev možnosti svobodnega izobešanja zastave Republike Slovenije.
  2. Uvedba modela recipročnosti glede zastav narodnih skupnosti.
  3. Uvedba možnosti stalnega izobešanja zastav mednarodnih organizacij pred ministrstvi.
  4. Uvedba hierarhije zastav in možnih načinov izobešanja.
  5. Uvedba možnosti navpičnega nameščanja zastave pod pogojem pokončno postavljenega grba.
  6. Uvedba pridržka uporabe grba državnim inštitucijam.
  7. Pravilnejša definicija himne in njenega zapisa.
  8. Spremembe nadzornega organa.
  9. Posodobitev kazenskih določb.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA

Zaradi dejstva, da zaradi novega zakona ne bo prišlo do sprememb državnih simbolov, se ne pričakuje, da bo zakon prinesel finančne posledice. Ker je vacatio legis določen na eno leto, ne bo prišlo do dodatnih stroškov menjave navpično vpetih zastav, saj se zastave, ki so stalno izobešene, v praksi menjajo enkrat na leto in jih bo torej potrebno v roku enega leta tako ali tako zamenjati.

×