Heraldica Slovenica

Predavanje:
dr. Janez Weiss
Valvasorjev Opus insignium armorumque, nastanek, podoba in vsebina

16. maj 2024, 17.30
Mestni muzej Ljubljana, Gosposka 15, Ljubljana

Predavanje “Valvasorjev Opus insignium armorumque, nastanek, podoba in vsebina” se osredotoča na delo, ki ga v slovenskem prostoru poznamo prvenstveno kot “Velika grbovna knjiga”. Pobudo za novo objavo Opus je leta 2018 podal Zavod dežela Kranjska, in dve leti pozneje je bila knjiga predstavljena javnosti.
Nova objava Opus je nasledila prvi ponatis iz leta 1993 In upoštevala nova odkritja o J. V. Valvasorju in J. Ramschuesslu, ter s tem korigirala nekatere zaključke, ki sta jih v tedanjih spremnih študijah podala Božo Otorepec in Emilijan Cevec. Hkrati pa se je v duhu slovenskega zgodovinopisja, ki se od sredine osemdesetih let 20. stoletja poudarjeno ukvarja s plemstvom slovenskih historičnih dežel, nova objava osredotočila na osrednje vprašanje: kdo so ljudje ali družine, katerih grbe podaja Valvasorjev Opus.

Raznolikost plemstva na Kranjski svojega časa je Janez Vajkard Valvasor (1641–1693) opisal v za čas značilnih rastlinskih prispodobah: plemiške sodobnike in podpornike je videl kot vrt plemstva, na katerem cveti veliko različnih rož. V Opus insignium armorumque je ob samem koncu 17. stoletja s pomočjo Jerneja Ramschissla podal njegovo najbolj barvito podobo. Vendar kako to podobo razumeti?

Valvasorjev Opus dejansko predstavlja značilno piktografsko zgodovino plemstva. Z različnimi kategorijami “rodov, ki še živijo na Kranjskem” ali “so izumrli” ali “cvetijo v drugih deželah”, zajame preteklost, in opozarja na dinamiko spreminjanja plemstva. Z drugimi besedami: plemstvo Valvasorjevega časa (druge polovice 17. stoletja) je že močno drugačno kakor plemstvo srednjega in zgodnjega novega veka (13.–16. stoletje), a hkrati sorodno ali sorodstveno (močno) povezano. Weiss je Valvasorjeve zaključke spojil z delom in opažanji prvega kranjskega zgodovinarja, Janeza Ludvika Schönlebna (1618–1681), in poskušal orisati dinamiko oblikovanja in preoblikovanja kranjskega plemstva. Pri temu ga še posebno zanima zgodovinopisno povsem spregledano vprašanje ali fenomen “stapljanja” ali “vraščanja” slovanskega in germanskega prebivalstva oziroma plemstva, kakor so ga razumeli baročni avtorji. Schönleben je opažal, da “sta se ta dva naroda (kljub vsemu sta še dva) že popolnoma stopila v enega”, Valvasor pa ponavljal: »Kar se tiče ljudstva moramo […] opaziti, da sta običajno ljudstvo, izvirajoče iz Slovencev (Sclavoniern), [in] najimenitnejše plemstvo večidel iz nemških Frankov, skupaj zrasla v eno telo«.

Predavatelj

Janez Weiss je univ. dipl. zgodovinar z doktoratom iz antične zgodovine vzhodnih Alp in zahodnega Balkana, ukvarja pa se tudi z izbranimi vprašanji srednje- in novoveške zgodovine slovenskega današnjega prostora. Med njegova zanimanja posebno spada baročno zgodovinopisje in njegove najzgodnejše zgodovine vzhodnoalpskega prostora.

Vabljeni!


Predavanja

×