25. marec 2025
28. marca 2025 smo člani društva obiskali Narodni muzej Slovenije in si ogledali razstavo Slovenec sem – in kdo je več?! Dr. Viktor Murnik. S priložnostno razstavo obeležujejo 150. obletnico rojstva dr. Viktorja Murnika – Ata (1874–1964), očeta slovenske telesne kulture in reformatorja slovenskega sokolstva, pravnika, gospodarstvenika, raziskovalca, pisca in založnika.
Z ustanovitvijo vaditeljskega zbora v Ljubljanskem sokolu leta 1896 je Murnik začel načrtno izobraževati vaditelje na področju telesne kulture, leta 1898 je postavil ženski vaditeljski zbor in omogočil ženskam enakopravno delovanje. Usposobljeni tečajniki so kot plamen med Slovence raznesli sokolstvo, ki je postalo najbolj množična narodna organizacija.
Za razširjanje sokolskih idej je Murnik leta 1904 postal založnik Sokolskega vestnika in tam dosledno razvijal slovensko strokovno izrazje. Slovence je kot prvi postavil na mednarodni športni zemljevid, ko je slovenske sokole vključil v Mednarodno telovadno zvezo. Od leta 1907 so sokoli uspešno tekmovali na svetovnih prvenstvih.
Leta 1922 je Ljubljana gostila svetovno prvenstvo v telovadbi in v ta namen zgradila stadion za več kot 55.000 gledalcev. Slovenski telovadci so se pod Murnikovim vodstvom prvič zavihteli na zmagovalni oder, telovadec Peter Šumi je postal prvi Slovenec z nazivom svetovni prvak. Leta 1928 je Murnik postal prvi slovenski vaditelj, ki je osvojil olimpijsko odličje s telovadno vrsto.
Načrtno je raziskoval in razvijal strokovno izrazje in vneto populariziral dobrobiti telesne kulture. V knjigi Sokolstvo in življenje (1932) je poudaril pomen telesne kulture za gospodarstvo. Za svoje delovanje je prejel številna priznanja in državna odlikovanja.
Članom so bile zelo zanimive tudi uniforme in dresi z društvenimi in nacionalnimi simboli. Na ogled so bile še značke sokolskih zletov med katerimi nas je navdušil znak drugega slovenskega vsesokolskega zleta v Ljubljani. Dobro smo si ogledali tudi prapor Južnega sokola z atributom z grba dežele Kranjske. Namesto cesarske krone so uporabili kar vojvodski klobuk. Videli smo še prapor Ljubljanskega sokola, ki ga je podaril Aleksander I. Karađorđević.
Prapor Južnega sokola z atributom z grba dežele Kranjske