15. in 16. marec 2025
Društvo Heraldica Slovenica vabi na strokovno ekskurzijo, ki bo v soboto in nedeljo 15. in 16. marca 2025. Nočitev v Budimpešti.
Pristojbina za ekskurzijo je za člane društva 75 € in vključuje vstopnice za vodene oglede, prevoz in nočitev. Pristojbina za nečlane je 160 €.
(Če želite postati član društva, znaša članarina 35 €. Izpolnjeno prošnjo za članstvo pošljite na elektronski naslov pisarna@heraldica-slovenica.si do 26. 2. 2025.)
Odhod 15. 3. 2025 ob 8.00 P+R Stanežiče. Vrnitev v Ljubljano 16. 3. 2025 okrog 21. ure.
1. Na elektronsko pošto pisarna@heraldica-slovenica.si nam obvezno pošljite imena udeležencev in njihov kontakt.
2. Potrjena prijava (zagotovljen sedež na avtobusu) je plačilo 75 € (ali 160 €) na društveni račun do najkasneje 28. 2. 2025:
IBAN: SI56 0203 1002 0076 288
SWIFT: LJBASI2X
Društvo Heraldica Slovenica
Tugomerjeva ulica 10
1000 Ljubljana
Leta 828 so vse trajne osvojitve Frankov v avarskih vojnah postale del bavarske Vzhodne prefekture, ki je bila vključena v Bavarsko kraljestvo Ludvika Nemškega, vnuka Karla Velikega. Ludvik je na podlagi zakona o delitvi frankovske države iz leta 817, ki mu je dodelil Bavarsko in ozemlja slovanskih plemen na jugovzhodu, sistematično gradil svoje gospostvo. Ključni del tega gospostva je postala Karantanija, ki je pozneje omogočila Ludvikovemu sinu Karlmanu in vnuku Arnulfu vzpon na položaj vzhodnofrankovskih kraljev.
Okoli leta 833 je Pribina, slovanski knez iz Nitre, zaradi političnih sporov z Moravani pobegnil na frankovsko ozemlje. Tam ga je sprejel bavarski prefekt Ratbod, Ludvik Nemški pa ga je dal krstiti v Traismauerju. Pribina je imel že prej dobre odnose z bavarsko-frankovsko aristokracijo in salzburško cerkvijo, kar nakazuje tudi posvetitev prve cerkve na slovanskem ozemlju v Nitri okoli leta 827/828. Kljub temu se je Pribina zaradi sporov z Ratbodom moral umakniti k Bolgarom in nato k posavskemu knezu Ratimirju. Po večletnem begunstvu se je naselil v Panoniji, kjer mu je Ludvik Nemški okoli leta 840 podelil v fevd obsežno ozemlje zahodno od Blatnega jezera.
Pribina je ob izlivu reke Zale v Blatno jezero zgradil prestolnico Blatenski kostel (Moosburg), ki je postala središče njegove kneževine. Tu so se naselili številni Slovani in drugi kolonisti, kar je ustvarilo talilni lonec kultur. Pribina je bil tesno povezan s salzburško cerkvijo, v njegovi kneževini pa so zgradili številne cerkve. Leta 847 mu je Ludvik Nemški podelil grofovski mandat in ga postavil za nosilca državne oblasti. Obdržal je tudi položaj gentilnega kneza med svojimi ljudmi.
Pribino so okoli leta 861 ubili Moravani, kar sovpada s političnimi nemiri v Vzhodni prefekturi pod Karlmanom, Ludvikovim sinom. Po Pribinovi smrti je oblast prevzel njegov sin Kocelj, ki se je soočal z novimi izzivi. V tem času sta na Moravskem in v Panoniji delovala bizantinska misijonarja Ciril in Metod, ki sta uvajala slovansko bogoslužje in razvila glagolico. Kocelj ju je podprl in omogočil širjenje njunega misijona.
Kljub uspehom Cirila in Metoda so se frankovski škofje uprli njunemu delovanju. Leta 870 so Metoda ujeli in obsodili kot vsiljivca. Kocelj, ki se ni mogel obdržati v frankovski Panoniji, izgine iz zgodovine okoli leta 876, ko oblast prevzame Arnulf. Panonska epizoda pa ostaja pomembna za razvoj slovanskega bogoslužja in starocerkvenoslovanskega pismenstva ter za kulturne stike med slovanskimi območji severno od Donave in Kocljevo Panonijo.
Madžarski parlament v Budimpešti. Foto: Anastasia Ost.