Vljudno vabljeni na predavanje, posvečeno raziskovanju srednjeveške mestne zgodovine v luči tedanjih pečatov
Preučevanje pečatov je ključnega pomena za raziskovanje srednjega veka. Fenomen pečatenja, ki se je pojavil nekje v 11. stoletju v zahodni Evropi in se je kasneje razširil še na preostale dele Evrope, je namreč tesno povezan z idejo srednjeveške definicije identitete. Pečat je imel za posameznika, mestno skupnost ali institucijo izjemen pomen. Lastnik pečata je postal pravna oseba in s njim demonstriral svoj status v družbi. Na ta način je njegova sporočilnost sredstvo samoizražanja. Pečat lahko raziskovalcu pokaže, kako se je lastnik pečata dojemal in s tem prinaša novo dimenzijo zgodovine takratnega časa.
Mag. Dejan Juhart, kustos v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je v letu 2021 magistriral z delom Grbi plemiških rodbin na Spodnjem Štajerskem v prvem stoletju habsburške nadoblasti. V letu 2024 je skupaj z dr. Martinom Beletom objavil zanimiv članek z naslovom Primerjava pečatov celinskih in primorskih mest na Slovenskem v srednjem veku, v katerem je razglabljal o kontinuiteti mestnih grbov, ki se pojavljajo na pečatih od srednjega veka do danes. Trenutno se ukvarja s pečati povezanimi z mestom Maribor in iskanjem identitete mesta preko pečatov.
Predavatelj nas je v uvodu izredno zanimivega predavanja popeljal v svet sfragistike oziroma pečatoslovja – predstavil je stanje stroke ter poudaril vlogo najpomembnejših raziskovalcev, ki so to področje oblikovali.
V drugem delu se je podrobneje posvetil konkretnemu primeru: srednjeveškim pečatom mesta Maribor, njihovemu zgodovinskemu razvoju ter izzivom, s katerimi se pri preučevanju mariborske mestne zgodovine soočajo današnji raziskovalci.
Tretji del predavanja je bil posvečen izbranim osebnim pečatom nekaterih štajerskih plemiških rodbin ter mestnim pečatom štajerskih mest. Na konkretnih primerih je predavatelj nazorno pokazal, kako bogat zgodovinski vir so pečati – če jih le znamo brati in natančno preučevati. Predstavil je tudi tipologijo in zvrsti različnih pečatnih oblik, ki – podobno kot oblika ščita v heraldiki – omogočajo datacijo nastanka posameznih pečatov, saj so določeni tipi in oblike uživali popularnost znotraj dokaj natančno zamejenih časovnih okvirov.
Društvo se predavatelju še enkrat iskreno zahvaljuje za predavanje, ki nas je prepričalo, da prihodnost sfragistike – ki jo je v slovenskem prostoru uveljavil naš nekdanji član dr. Božo Otorepec – ostaja v dobrih rokah. Srečanje smo sklenili z željo, da bi se sfragistiki v prihodnje posvečali pogosteje, saj je neločljivo povezana s heraldičnimi raziskavami.
Dejan Juhart