15. januar 2026
Člani društva Heraldica Slovenica smo si v četrtek 15.1.2026 ogledali občasno razstavo poimenovano »Barok v Sloveniji (Arhitektura in uporabna umetnost)«, ki so jo pripravili v Narodnem muzeju Slovenije.
Po razstavi nas sta nas prijazno popeljala kustosa Neža Lukančič ter dr. Jernej Kotar. Na razstavi, katera je bila postavljena v okviru širšega projekta predstavitve baroka, katerega je letos predstavilo več različnih ustanov, so bili predstavljeni predvsem arhitekturni predmeti ter predmeti uporabne umetnosti.
Naš ogled se je v prvem delu, po katerem nas je popeljala Neža Lukančič, osredotočil predvsem na načine s katerimi so plemstvo ter cerkveni odličniki prezentirali svoj lasten status v 17. in 18. stoletju s pomočjo arhitekture ter drugih reprezentančnih predmetov. Seveda smo si z največjim zanimanjem ogledali grbe, ki so eni najbolj prepoznavnih oblik take reprezentance ter dvoglavega cesarskega orla, ki se je nekoč bohotil nad vhodom ljubljanske mestne hiše in katerega zgodovino bo potrebno še natančneje raziskati.
V drugem delu ogleda, katerega je prevzel dr. Jernej Kotar, pa smo si še posebej pozorno ogledali čudovite pečatnike iz zbirke narodnega muzeja med katerimi je še najbolj izstopal pečatnik kranjskih deželnih stanov iz 1. polovice 18. stoletja.
Po ogledu te razstave smo se člani društva udeležili še odprtega predavanja dr. Tomaža Lazarja z naslovom »Orožje in bojevanje v dobi baroka«, ki se je časovno navezovalo na samo razstavo in v katerem je predstavil velike družbene in vojaške spremembe ter novo dojemanje orožja, ki ni služilo le boju, temveč tudi lovu, samoobrambi, športu in tudi reprezentanci.
Narodni muzej Slovenije je z vidika grboslovja in zastavoslovja ter drugih pomožnih zgodovinskih ved izjemno pomembna ustanova, saj v svojih arhivih in depojih skriva še mnoge zaklade, katere bi si naši člani želeli ogledati, zato se bomo tja v prihodnosti radi vračali. Ker je na žalost zmanjkalo časa za vse razprave, je tako že dogovorjeno, da se v bližnji prihodnosti vrnemo na vodstvo po srednjeveškem in novoveškem delu lapidarija Narodnega muzeja.
Iskreno se zahvaljujemo se kustosinji Neži Lukančič ter kustosu dr. Jerneju Kotarju za izjemno strokovno in poglobljeno vodenje, v katerem sta nam odkrila marsikatero zanimivost iz obdobja baroka, hkrati pa se zahvaljujemo tudi dr. Tomažu Lazarju za izjemno zanimivo predavanje.
