Heraldica Slovenica že dve desetletji neguje in ozavešča spomin na slovensko zgodovinsko zastavo, ki je luč sveta ugledala pred točno 173 leti. Ta prvi simbol slovenske narodnosti, ki je dobil barve iz grba dežele Kranjske, nam je skupaj z zahtevo po Zedinjeni Sloveniji prineslo burno leto 1848. Lovro Toman je bil študent prava na Dunaju, kjer se je tudi udeleževal političnega življenja dunajskih Slovencev. 7. aprila 1848 zvečer, ko naj bi nemški del narodne straže izobesil nemško zastavo na stolpu Ljubljanskega gradu, so zavedni dunajski študentje pod Tomanovim vodstvom vkorakali v gostilno oziroma hotel Zlata zvezda, stavbo na današnji Wolfovi ulici 8 v Ljubljani, z belo-modro-rdečo zastavo v roki ter jo kljubovalno izobesili. Še tisto noč naj bi vihar odnesel nemško črno-rdeče-rumeno zastavo z gradu.
V letih 2020 in 2021 zaradi pandemije ni bilo organizirane proslave.
11. aprila 2021 smo izjemoma v čast 30. obletnice osamosvojitve priredili poklon našemu najvidnejšemu simbolu. Najprej je Gardna enota Slovenske vojske svečano izobesila zastavo Slovenije, za kar se jim organizatorji najlepše zahvaljujemo. Za javnost smo posneli tudi nagovore predstavnikov sodelujočih strani: zastopnice in varuhinje poslanstva GEOSS Anke Kolenc, predsednika Društva GEOSS Lovra Laha, župana Občine Litija Francija Rokavca in predsednika Društva Heraldica Slovenica Aleksandra Hribovška. Kulturni program so pridali glasbeniki iz Kulturnega društva zasavski Rogisti Litija, z recitacijo celotne Zdravljice pa je presenetil slovenski pesnik in gledališki igralec Tone Kuntner.
Novost na GEOSS-u je nov drog, na katerega smo organizatorji s skupnimi močmi izobesili slovensko narodno zastavo, ki bo odslej stalno plapolala v bližini zastave Slovenije.
