V zadnjem času se na naše društvo obrača vse več državljanov, ki jih zanima ali lahko doma v znak solidarnosti s tujim narodom ali tujo državo izobesijo zastavo tuje države. V nadaljevanju izvršilni odbor Društva Heraldica Slovenica podaja svoje mnenje glede pravil o izobešanju zastav tujih držav, ki temelji na pravni analizi veljavnih predpisov.
Tematiko izobešanja tujih zastav ne ureja Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (ZGZH), temveč Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) v 4. členu. Navedeni člen določa sledeče:
»(1) Zastave tujih držav se lahko izobesijo tako, da so javno vidne ob uradnih ali delovnih obiskih šefov držav, uradnih delegacij ali uradnih predstavnikov zakonodajnih, sodnih ali izvršilnih organov tujih držav, ob mednarodnih srečanjih in mednarodnih športnih ali drugih javnih prireditvah ali javnih shodih z mednarodno udeležbo ter pred hoteli in drugimi objekti, kjer se z izobešanjem označuje njihova namembnost.
(2) Zastave tujih držav se lahko izobesijo samo, če se s tem ne krni ugleda Republike Slovenije ali tuje države, smiselno na krajih in na način, kot ga določa predpis, ki ureja izobešanje zastave Republike Slovenije.«
Nadalje ta isti zakon v 14. členu določa tudi kazni, in sicer na sledeč način:
»(1) Kdor izobesi tujo zastavo v nasprotju s 4. členom tega zakona ali izobesi tujo zastavo, ki je poškodovana ali drugače neprimerna, se kaznuje z globo 10.000 tolarjev.
(2) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo 100.000 tolarjev.
(3) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z globo 30.000 tolarjev.«
4. člen torej jasno določa, da je izobešanje zastav omejeno na točno določene izjeme mednarodnih obiskov in prireditev, med katere pa npr. izražanje solidarnosti s tujo državo ali narodom nikakor ne spada, tako da je izobešanje zastave tuje države prepovedano na splošno.
Na tem mestu je potrebno poudariti, da je izobešanje zastav tujih držav prepovedano zgolj, če je tako izobešena zastava »javno vidna«. Navedeno pomeni, da lahko kdorkoli izobesi zastavo tuje države na zasebnem zemljišču ali v zasebnem prostoru, če tako izobešena zastava ni vidna iz javnega kraja. Zakon namreč prepoved veže na javno vidnost in ne na lokacijo izobešanja. Pri tem opozarjamo, da je definicija javnega kraja glede na zakonska določila precej široka, saj je javni kraj »vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur.«
Ne glede na vse zgoraj navedeno dodatno pripominjamo, da smo v Sloveniji v zadnjih letih opazili, kar nekaj izobešenih tujih zastav, ki so jih ob različnih priložnostih izražanja solidarnosti s tujim narodom ali državo izobesile posamezne občine ali pa vlada oz. posamezna ministrstva. V zvezi s tem pripominjamo, da pri takem izobešanju ne gre za prekršek, saj 13. člen Zakona o prekrških določa (ZP-1), da Republika Slovenija in samoupravne lokalne skupnosti (t.j. občine) ne odgovarjajo za prekrške. Posamezen zakon sicer lahko določi, da odgovarja za prekršek odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti, vendar pa ZJRM-1 ne določa, da bi prekršek po 4. členu lahko storila tudi odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti. Tako izobešanje tuje zastave s strani države ali občine de facto (čeprav prepovedano) ne more biti sankcionirano in je prepuščeno državi ali občini, da se odloči ali bo npr. izobesila tujo zastavo v znak izkazovanja solidarnosti s tujim narodom oz. državo.
Če torej povzamemo zgoraj navedeno:
Zgornje mnenje seveda ni na kakršenkoli način zavezujoče, verjamemo pa, da je naša interpretacija citiranih predpisov pravilna. Mnenje je pripravljeno na podlagi najboljšega znanja in presoje izvršilnega odbora, pri čemer slednji vljudno opozarja, da kljub navedenim ugotovitvam, ne izključuje možnosti drugačne odločitve organov, ki bi zadevo presojali v morebitnem sodnem ali upravnem postopku.
Izvršilni odbor Društva Heraldica Slovenica
Mnenje pripravil kancler Anže Hobič
