Heraldica Slovenica že od zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja skrbi za zastavo, ki je stalno izobešena na Wolfovi ulici 8 v Ljubljani, na mestu, kjer je slovenski domoljub Lovro Toman dne 7. aprila 1848 prvič izobesil slovensko narodno zastavo. V spomin na narodnobuditeljsko dejanje Lovra Tomana v letu 1848 tako vsako leto 7. aprila na Wolfovi ulici 8 v Ljubljani, t. j. na mestu nekdanje gostilne Pri zlati zvezdi, zamenjamo slovensko državno zastavo. Ta datum se je po zaslugi društva Heraldica Slovenica od leta 1998 dalje uveljavil kot Dan slovenske zastave.
Spominska plošča pod zastavo je bila odkrita v organizaciji društva Heraldica Slovenica na Prešernov dan leta 1997, na predlog znanstvenega sodelavca SAZU in pravnika Ivana Martelanca. Obeležje je oblikoval arhitekt Robert Potokar, pri čemer je izbral tri vrste kamnov, ki izvirajo iz Slovenije in katere simbolizirajo barve slovenske zastave. Bel apnenec izvira iz Lipice, sivo modri peščenjak iz Slovenske Istre in rdeči marmor iz Hotavelj. Kamni so postavljeni v različnih ravneh, kar poustvarja dinamiko valovanja zastave.
Na obeležju je v modrem pasu vklesano naslednje posvetilo:
NA TEM KRAJU JE BILA V EVROPSKI POMLADI 1848
V ROJSTNEM LETU PROGRAMA ZEDINJENE SLOVENIJE
PRVIČ RAZVITA SLOVENSKA ZASTAVA
Na belem pasu pa je vklesana naslednja misel:
KDOR TO BEREŠ
GREŠ MIMO DAVNIH SANJ
KI JIM BO VEDNO IME
DOMOVINA
Slovesna menjava zastave se vsako leto izvede v tednu pred proslavo ob dnevu zastave.
Obeležje prvi slovenski zastavi na Wolfovi ulici 8 v Ljubljani.